Skupaj s strokovnjaki vas bomo vodili skozi proces iskanja notranjega miru v času hitenja in preobilice dražljajev.
Ocenjuje se, da se danes naučimo več kot 100.000 besed na dan in smo izpostavljeni kar dvestokrat več dražljajem kot pred 20 leti. To kaže na veliko neskladje med količino dražljajev, s katerimi se srečujemo vsak dan in prilagoditvenimi zmožnostmi našega telesa. Vendar pa problem pretiranih dražljajev ni omejen le na nove tehnologije. K temu pojavu prispeva tudi sodobno mestno življenje s svojim hrupom, hitrim tempom in nenehnimi zahtevami. Prekomerna stimulacija se pogosto pojavi kot posledica poskusa usklajevanja številnih vlog in življenjskih nalog. Kultura hitenja in nenehnega stremljenja k uspehu to stanje le še stopnjuje, kar vodi v preobremenjenost in izčrpanost na več ravneh.
Čuječnost je duševna sposobnost vsakega človeka. Pomeni pa tudi nabor tehnik in metod, s katerimi sistematično razvijamo to zavedanje. Pri tem ločimo (a) formalne vaje (meditacije), kot so minute za dihanje, pregled telesa, preprosta prisotnost in čuječnost v gibanju, ter (b) neformalne vaje, kjer s čuječim zavedanjem opravljamo aktivnosti vsakodnevnega življenja, npr. umivanje zob, pogovor, vožnja avtomobila, čakanje v vrsti, hoja po mestu, vožnja z avtobusom itd. Z vsemi vajami povečujemo raven čuječega zavedanja v življenju nasploh. Društvo za razvijanje čuječnosti z vami deli 23 posnetkov vodenih brezplačnih vaj čuječnosti, ki jih najdete na povezavi:
www.cujecnost.org/vaje-cujecnosti
Društvo za razvijanje čuječnosti organizira tudi dogodke in delavnice širom Slovenije ali preko spleta: https://www.cujecnost.org/dogodki/
Pripravil: Drago Švajger, mag.ZDT, psihoterapevt, ustanovitelj in vodja Uglašeni odnosi, center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje.
»Prekomerna stimulacija lahko povzroči, da se počutimo pod stresom, izgoreli, čustva pa vse težje umirjamo.«
»Prestimulacija je vzrok, da smo pretirano jezni, živčni in hiperaktivni.«
»Ste raztreščeni? Morda ste samo prestiulirani, zato se zdi, da ni dela vas, ki bi bil umirjen.«
»Prestimulacija v nas krepi notranjega kritika, zato se nenehno primerjamo z drugimi in menimo, da nismo dovolj dobri. »
»Zaradi prestimulacije »overthinkamo« zato imamo težave s spanjem in splošno umirjenostjo.«
»Prestimulacija povzroči vihar v glavi in čustvih. Da bi se umirili, se moramo izklopit in najti svojo oazo miru.«
»Zdi se nam, da imamo v mentalalnem brskalniku odprtih preveč okenc, zato ne vemo česa se lotit, smo raztreščeni.«
»Prestimulacija povzroči, da smo tako preobremenjeni, da vsak opravek predstavlja strah, če bomo dovolj dobri in pohvaljeni.«
»Pretirana prestimulacija pomeni živeti pod adrenalinom. Manj ko ga ustavljamo, manj smo zadovoljni, bolj trpijo odnosi in naši uspehi.«
»Potrebno ustaviti prestimulacijo, če želimo biti samozavestni, uspešni in srečni.«
1. Kabat-Zinn, J. (2019). Zdravilna moč čuječnosti
2. Kabat-Zinn, J. (2011). Kamorkoli greš, si že tam
3. Mark J., Williams, G. (2015). Čuječnost: Kako najti mir v ponorelem svetu. Založba: Učila International, Tržič
4. Hansen, A. (2023). Ko možgani bluzijo. Odveza vsem, ki ste depresivni in tesnobni. Založba: Mladinska Knjiga
5. Kagge, E. (2018). Tišina v času hrupa
6. Križaj, R. (2021). Čuječnost: trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju
7. Penman, A. (2016). Čuječnost za zdravje. Založba: Učila International
8. O´Morain, P. (2017). Čuječnost za zaskrbljene - Premagajate vsakdanji stres in tesnobo. Založba: Mladinska Knjiga
9. Wood, A. (2021). How Overstimulation Is Destroying Your Life: Becoming Hyper-Productive by Gaining Control of Your Time, Energy, and Attention in the Modern World
10. https://www.cujecnost.org/wp-content/uploads/2016/08/cernetic2005.pdf
11. https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174698875?s=tv
12. https://www.eduvision.si/Content/Docs/Zbornik%20prispevkov%20MINDfulness%202016_SLO.pdf